Znanstvenica razkrila, katero desetletje življenja je najbolj utrujajoče

Po besedah profesorice anatomije Michelle Spear z univerze v Bristolu je najbolj utrujajoče obdobje našega življenja – štirideseta leta, piše britanski Daily Mail.

To ni zgolj zato, ker se staramo, temveč zato, ker se hkrati združijo številne majhne biološke spremembe.

Položaj še poslabša dejstvo, da te spremembe sovpadajo z obdobjem, ko zahteve življenja, dela in starševstva pogosto dosežejo vrhunec.

Profesorica Spear je za Daily Mail povedala, da je utrujenost v srednjih letih najbolje razumeti kot neskladje med biologijo in zahtevami.

"Naša telesa so še vedno povsem sposobna proizvajati energijo, vendar to počnejo v drugačnih pogojih kot v zgodnji odraslosti, medtem ko so zahteve po tej energiji pogosto na vrhuncu," pojasnjuje.

Dobra novica pa je, da so ta biološka neravnovesja, ki nam jemljejo energijo, le začasna.

Pravzaprav lahko mnogi ljudje z leti doživijo celo nov zagon, pravi strokovnjakinja.

Zakaj je pri 20. "vse lažje"?

Če se ozrete nazaj na svoja dvajseta leta, se vam je morda zdelo, da je bilo za telo vse nekoliko lažje.

Lahko ste hodili spat pozneje, ostajali zunaj dlje časa, bolj neredno telovadili in kljub temu ostali v razmeroma dobri formi.

Presenetljivo znanost o staranju kaže, da je bil ta občutek dejansko pravilen.

"V dvajsetih je telo biološko gledano zelo prizanesljivo," pojasnjuje profesorica Spear.

"Obnova mišic je hitrejša, vnetni odzivi so kratkotrajnejši, proizvodnja energije na celični ravni pa je učinkovita in obilna."

Deli naših celic, ki so odgovorni za proizvodnjo energije – mitohondriji –, nam zagotavljajo več energije z manj odpadkov in manj vnetnih stranskih produktov.

"Ko imaš na voljo več energije, vse stane manj, zato imajo slab spanec, pozna noč ali intenzivna vadba preprosto manj posledic," pravi Spear.

Ko pa dosežemo štirideseta leta, začnejo majhni premiki destabilizirati ta fino uravnan sistem.

Kaj se dogaja pri 40.?

Od poznih tridesetih naprej se mišična masa začne naravno zmanjševati, razen če jo vzdržujemo z rednim treningom moči.

Ko imamo manj mišic, tudi majhni vsakodnevni gibi zahtevajo več energije, kot so je v dvajsetih.

Čeprav mitohondriji še vedno proizvajajo energijo, to počnejo manj učinkovito – kar pomeni manj razpoložljive energije in več odpadkov.

Zato je okrevanje biološko dražje, kar pomeni, da imata pozna noč ali obdobje stresa, ki v dvajsetih ne bi predstavljalo težave, zdaj bistveno večji vpliv.

Ena največjih sprememb: kvaliteta spanca

Hkrati se v štiridesetih letih zgodi ena največjih sprememb: spanec se začne slabšati.

V dvajsetih je spanje globlje in učinkovitejše, tako da že krajši počitek vodi v telesno in duševno obnovo.

Z leti pa sistemi, ki ustvarjajo in varujejo ta globok spanec, postanejo manj stabilni.

"Hormonske spremembe, zlasti nihanje estrogena in progesterona pri ženskah v obdobju perimenopavze, neposredno vplivajo na možganska področja, ki uravnavajo globino spanja in telesno temperaturo. To otežuje vztrajanje v počasnem, obnovitvenem spanju," pojasnjuje profesorica Spear.

Medtem pa se s staranjem okrepi tudi telesni odziv na stres, zaradi česar je večja verjetnost, da se raven kortizola ponoči zviša namesto zniža.

Posledično je spanec lažji in bolj prekinjen, zato se počutimo manj spočiti, tudi če v postelji preživimo enako količino časa.

Srednja leta so obdobje največje duševne obremenitve

Ključno je, da se vsi ti majhni premiki zgodijo prav v obdobju, ko so naši možgani pod največjim pritiskom.

Študije so pokazale, da so srednja leta obdobje največje kognitivne in čustvene obremenitve, saj ljudje prevzemajo vodstvene in skrbniške vloge.

Ker duševno večopravilnost izčrpava energijo enako učinkovito kot fizično delo, se ljudje na koncu počutijo povsem izčrpane, tudi če ne opravljajo fizičnega dela.

Profesorica Spear pa poudarja, da izkušnja staranja ni pri vseh enaka.

"Utrujenost v srednjih letih pogosto odraža nakopičeno obremenitev in ne staranje samo po sebi," pravi.